To je bil zame nepričakovan korak na poti odkrivanja kožnega raka, ki me je za nekaj časa prizemljil. Včasih življenje obrne smer v povsem običajnem trenutku. To se je zgodilo meni. Pri čisto običajnem pregledu ušes me je zdravnik opozoril na znamenje in me napotil na nadaljnje preglede. Povem vam, da je bil ta trenutek zame presenetljiv, nelagoden in strašljiv. Hkrati pa sem čutila globoko hvaležnost prav zaradi opozorila, saj sem se zavedala, kaj pomeni zgodnje odkrivanje nevarnih znamenj.

Zdravnik mi je na miren in spoštljiv način povedal, da potrebujem nadaljnje preglede, ki so žal potrdili – kožni rak. Seveda sem se spraševala, zakaj tega nisem opazila sama, kako dolgo imam to znamenje in ali je nevarno za moje življenje. To so bili tihi dnevi. Doma sem težko izgovorila besedni zvezi kožni rak. Nekako mi ni šlo z jezika. Seveda sem hotela vse predelati potiho in mi je tudi za nekaj časa uspelo. Odstranili so mi kožno znamenje; diagnoza – kožni rak, vendar kemoterapije ne potrebujem, ker se ni razširil v notranjost. Moja diagnoza: ozdravljena. Ko sem to slišala, me je najprej šokiralo, da je izrekel besedi kožni rak, hkrati pa me je obšel občutek sreče, ko je zdravnik rekel, da sem ozdravljena.

Vse, kar lahko povem, je to, da sem danes toliko bolj pozorna. Ko rečem, da sem ozdravljena, to drži, je pa tudi res, da sem zdaj bolj prestrašena in nisem več tako vesela poletja. Bojim se sonca in to želim čim prej razrešiti pri sebi. Obremenjevanje skozi celo poletje pa spet ni dobro. Tega se še kako zavedam.

Življenje piše svojo zgodbo in jaz sem bila v določenem trenutku opozorjena. To sem jemala kot nekakšno višjo pomoč in hvaležna sem, da je kožni rak pri meni samo še zgodovina. Tistih besed ne želim nikoli več slišati. Zdaj sem zdrava.