Kemoterapija je pustila hude posledice na mojem psihičnem zdravju

Nisem več mlad. Pri svojih 73 letih sem prestal že veliko in tudi kemoterapija je ena od teh stvari.

Pred pol leta sem začel zelo težko dihati. Ne vedno, ampak tako na trenutke. To je trajalo dober mesec, dokler me hčerka ni prisilila, da sem šel do zdravnika. Naredili so mi vse možne preiskave, hodil sem na različne preglede in kar slutil sem, da bo nekaj hudo narobe. Zdravnik me nato pokliče na pogovor in pove, da imam raka pljuč. Razloži, da je bolezen že tako napredovala, da operacija ni več mogoča, da pa bo kemoterapija mogoče še pomagala. Najprej sem se zelo prestrašil. Ko slišiš nekaj takega, tudi če slutiš, ne moreš biti pripravljen. Sicer nisem več mlad, pa vseeno, bi še živel nekaj let.

Zdravnik mi, da vse potrebne papirje, pove, da so sedaj papirji računalniško vneseni in da ne potrebujem s sabo nobenih posebnih dokumentov, razen zdravstvene izkaznice. Dobil sem datum za onkologijo in povedal mi je nekaj malega, kako kemoterapija izgleda in poteka. Zunaj me je čakala hčerka, ki je bila vidno sesuta, ko sem ji povedal.

Pol leta sem hodil na kemoterapijo. Izpadlo mi je še tisto malo las, kar sem jih imel. Najhuje pa je bilo počutje po končani terapiji. 3 dni po prejemu zdravil sem bil zelo slab. In to vsakih 14 dni. To se je poznalo tudi po koncu prejemanja zdravil na mojem psihičnem zdravju. Zdravnik pravi, da je kemoterapija delovala. Rakave celice so izginile in baje sem ozdravljen.

Vsako leto hodim na kontrolo. Sedaj mineva že četrto leto in zelo sem srečen, da še gledam to čudovito nebo. Vendar me spomin na tistega pol leta in počutje po prejemu zdravil, ne pusti ravnodušnega. Ta kemoterapija ni prav nič prijetna in upam, da se bolezen ne vrne. Ne vem, če bi se po 80 letu še odločil za tako vrsto zdravljenja.…

V gozdu smo našli majhno sovico, ki je bila poškodovana

Sprehajali smo se po gozdu in naenkrat kuža začne lajati na enem mestu. Takoj sem vedela, da nekaj vidi. Ko sem se približala, pa sem videla majhno sovico, ki je očitno padla iz gnezda. Seveda sem najprej pomislila, da jo moram pustiti, a nisem imela srca, ker sem se bala zanjo, da jo bo kdo poškodoval. Otroci so bili navdušeni, da smo našli sovo, kajti sove res skoraj nikoli nimaš priložnosti, da jo vidiš od blizu.

Ko smo jo prinesli domov, sem jo pazljivo pregledala, da sem videla, ali je mogoče poškodovana in nikjer ni bilo videti, da bi ji bilo kaj. Tako smo jo imeli v vrtni hišici, ker sem se odločila, da jo bomo hranili tako dolgo, da bo toliko zrasla, da bo poletela. To so res bili lepo dnevi. Imeli smo dosti dela z njo in uživali smo v tem. Najprej smo se mogli pozanimati, kako jo bomo hranili. Otroci so v deževnem dnevu nabirali deževnike, jaz pa sem kupovala zanjo meso.

Če smo ji hrano samo tako nastavili, nikoli ni nič pojedla, tako da smo jo hranili. Zelo lepo je jedla iz roke. Vsak dan je eden dobil priložnost, da jo je nahranil. Tako smo jo hranili kar nekaj časa, lahko rečem en mesec. Po enem mesecu pa se je že videlo, da bo poletela. Hkrati smo bili veseli zanjo, a tudi žalostni, ker smo vedeli, da ko jo bomo izpustili, je nikoli več ne bomo videli. Pa smo šli in jo odnesli na isto mesto, kjer smo jo našli. Tam smo jo dali na vejo enega drevesa in čakali, da je poletela. Zelo lepa izkušnja in te sovice se bomo vedno spominjali.…

Rolete na oknih mojih sosedov so skoraj vedno dol

Ogromno dam na to, da mora skozi okna priti čim več svetlobe in nikakor si ne znam razložiti, da so rolete pri naših sosedih tolikokrat dol, pa je to lahko večer, dan ali jutro. Res, da se ne družimo, ker so bolj zase in niti ne vem, kakšen življenjski stil imajo, in me niti ne zanima. 

Sam sem drugačen, rolete na oknih imam večina časa gor, dol jih dam samo v primeru, ko nujno potrebujem temo, ali pa zvečer, če delam pozno v noč, da me mimoidoči ne vidijo. Tako sem bolj sproščen. No, pa sem en dan nepričakovano srečal soseda na sprehodu. Ta dan je bil še posebej zgovoren in ravno na rolete sva prišla. Sam mi je povedal, da ima rad v hiši zasebnost in da ima zato bolj pogosto spuščene rolete, kar se nekaterim očitno zdi čudno. 

Lepo je povedal, od sedaj naprej ga celo razumem, povedal mi je, da se ni nikoli prilagajal sosedom in premišljeval, kaj si drugi mislijo o njem, ampak enostavno živi tako kot njemu paše. Moram priznati, da sem ga spoznal v drugi luči. Nisem vedel, kako ima urejeno hišo, pa sva šla ravno mimo hiše, ker sem jaz živel višje, pa me je povabil na kavo. Presenečen sem bil, ko sem vstopil v to hišo. Bila je tako lepo urejena, prijetno si se počutil v njej, pa čeprav so bile rolete spuščene. Sedaj sem spremenil mnenje, prav dober sosed je. 

Včasih on pride k meni na kavo in obratno. Lepo je, da si ne ustvariš mnenja o nekom, za katerega ne veš, kako živi, kajti lahko je resnica daleč od tega, kar misliš ti. Jaz sem si predstavljal čisto drugo sliko, ko sem pomislil na soseda in rolete, sedaj pa vem, da imam dobrega in prijaznega soseda.

Dežni plašči in vsakodnevni večerni sprehodi

Kako lepo se imava z možem, od kar sva se odločila, da se bova vsak večer eno uro sprehajala v bližini doma, saj so doma še bili otroci, ni bilo važno, ali je bilo vreme lepo ali deževno, dežni plašči so prišli v slabem vremenu še kako prav, da nisva izpustila nobenega sprehoda, ker bi bil izgovor dež.

Prvič, ko je deževalo sva šla na sprehod z marelami, vendar nisva dobro odnesla, ker je zraven še pihal veter, tako sva prišla domov premočena. Ker jaz ne bi bila jaz, sem takoj šla gledat, koliko stanejo dobri dežni plašči in jih naročila. Ker sem vedela, da tako ne bova hodila vsak dan na sprehod, ko bo jesen, pomlad, zima, ker bo pogosto takšno vreme, dežni plašči pa so prava rešitev, da ne potrebujeva marele in lahko greva vseeno na večerni sprehod.

Moj mož je bil presenečen, da sem tako hitro odreagirala, po navadi jaz nisem takšna, a tako je videl, koliko mi ti večerni sprehodi pomenijo. Jaz sem mu to tudi večkrat povedala, da mi je tako lepo, ko se lahko v miru pogovoriva, poklepetava, pogledava iz oči v oči, to večeri so res postali najin ritual in dežni plašči nama sedaj omogočajo, da ne ostaneva doma, ker je zunaj grdo vreme. 

Več plaščev najdete v spletni trgovini Ruži line.

Vedno so dežni plašči nastavljeni v hodniku, tudi za otroke, tako se mi ne bojimo dežja, v bistvu ga včasih komaj čakamo, da se gremo ven sprehajat, otroci pa seveda skakat po lužah. Enkrat je še mojega moža zamikalo, da je skakal po lužah, to je bilo res videti prisrčno, kot da se je prelevil v najstnika. Tako nam dežni plašči delajo spomine, skupaj z nami in tega sem prav vesela. Tudi vi kdaj poskusite, dežni plašči so namenjeni temu, da stopite iz hiše, ko dežuje in doživite naravo tudi takrat.

Potreboval sem mednarodni transport za prevoz mojega motorja

Odločitev je padla. Odločil sem sem, da bom kupil motor. Toda ker sem vedel, da bom kupil motor v tujini sem se takoj zavedal, da bom potreboval mednarodni transport za prevoz motorja iz tujine do doma. Zato sem se odločil in kontaktiral špedicijo, ki ponuja mednarodni transport, saj sem se zavedal, da bom moral najprej izvedeti  strošek tega mednarodnega prevoza, šele nato bom lahko iskal motorno kolo po mojem izboru.

Torej zakaj sem tako razmišljal. Tako sem razmišljal, da slučajno ne bi naredil napake, ki jo naredijo mnogi, ki mislijo, da je nakup avtomobila v tujini bistveno cenejši nakup. Seveda to drži, ker običajno so cene v tujini prikazane brez davka in seveda brez vseh stroškov obdelave, prodaje ali česarkoli. Ker pa je v tujini izbira avtomobilov ali motornih koles bistveno večja kot v Sloveniji , že v osnovi lahko razmišljamo, da bo cena teh vozil zaradi konkurenčnosti bistveno cenejša.

Torej veliko ljudi ne upošteva ostalih stroškov, kot so DMV ali pa plačila, ki ga terja mednarodni transport. In prav zato veliko ljudi naredi napako, da naroči motorno vozilo v tujini, plača avans nato pa se držijo za glavo ker vidijo, da bi z vsemi stroški skupaj podobno vozilo lahko kupili v Sloveniji bistveno ceneje.

Če pa že ljudje naredijo napako, pa to napako zelo priznajo, saj so običajni ponosni na prave odločitve, ki jih sami naredijo najboljše. Torej, ko sem sam želel najti informacijo o tem kakšen bo strošek, ki ga bom imel zaradi postavke mednarodni prevoz, tega podatka nisem dobil, saj zaradi predhodnega poizvedovanja nisem vedeti dveh zelo pomembnih podatkov. Nikakor nisem mogel vedeti podatka o tem kakšna bo teža motornega kolesa, saj se nisem še odločil kateri model motornega kolesa bom kupil. Na drugi strani pa je mednarodni prevoz zahteval todi podatek od kje do kje se bo motorno kolo peljalo. Tega podatka pa spet nisem imel.

Akumulatorji predstavljajo investicijo v prihodnost

Če pomislite v kakšnem času živimo, potem lahko vidite, da so akumulatorji res investicija v prihodnost. Ne glede na to kako želimo nadgraditi naš dom ali naš avtomobil v vsakem primeru bomo pristali pred odločitvijo, kateri akumulatorji so res primerni za moje potrebe.

Kako izbrati pravi akumulator je resnično težka odločitev, saj akumulatorji niso poceni, seveda pa se moramo vprašati komu lahko dejansko zaupamo pri izbiri akumulatorjev.

Torej tako kot vse ostale stvari, ki jih vidite v trgovini imajo tudi akumulatorji svoje blagovne znamke, svoje prodajalce in različne tipe akumulatorjev. In odločitev res ni lahka, saj se običajno te tri stvari izključujejo in le redko skladajo.

Če pri odločitvi odstranimo tip akumulatorja, ki recimo, da smo se odločili za določen tip, če vedno obstaja opcija izbire akumulatorja glede na blagovno znamko in glede na prodajalca. No tu pa se je potrebno poglobiti v opise in karakteristike, če bi želeli resnično izvedeti kateri akumulatorji predstavljajo dobro izbiro.

Preprosto ne moremo dopustiti, da odločitev za nas sprejme prodajalec v trgovini, saj nam bo verjetno poskusil prodati akumulatorje v istem cenovnem razredu kot akumulatorji znanih blagovnih znamk. Razloga za takšno ponudbo je dejansko bazirana glede na karakteristike in nam prodajalec želi predstaviti kateri akumulatorji predstavljajo najboljšo odločitev glede na ceno in kakovost. Drugi razlog, da nam prodajalec predlaga akumulatorje, ki niso tako prepoznavni kar se tiče blagovne znamke pa je to, da ima prodajalec pri prodaji akumulatorja višjo razliko v ceni. Po domače akumulatorji, ki jih priporoča mu prinašajo več dobička.

Toda če moramo na eni strani biti previdni pri izbiri akumulatorja, ko poslušamo prodajalca, moramo prav tako biti previdni, ko poslušamo in verjamemo oglasnim sporočilom, ki gradijo zgodbo prepoznavne blagovne znamke. Takšni akumulatorji pogosto skrijejo svoje pomanjkljivosti z lepimi obljubami in zamišljenim video posnetkom.

Ker akumulatorji predstavljajo investicijo, ki jo boste naredili le nekajkrat v življenju, vam resnično priporočam, da nakup akumulatorja dobro premislite.

 

 …

Obrvi nam povedo več kot si mislite

Ste že kdaj opazili, da je nekdo imel posebne obrvi, ne da so bile grde ali lepe enostavno so izstopale. Včasih nam obrvi povedo, več kot si mislimo, včasih lahko točno vemo, kaj si človek misli, če ga samo pogledamo. Tako  lahko nakazujejo veselje, žalost, presenečenje. Kar pomislite, ko nekdo riše obraze, da bo ravno z obrvmi nakazal, ali je ta obraz resen, žalosten ali vesel.

Ne da ima vsak človek svojo obliko in barvo obrvi z njimi tudi nakazuje svoje veselje. In prav je tako. 

Še kako simpatično je videti otroka, ko sedi v tišini in ga opazujemo in točno vemo kako se počuti. Nekateri ljudje tako veljajo za mrke ljudi, ker so njihovi obrazi vedno mrki in tako že z mimiko obraza to dajo tudi vedeti.

Sama sem človek, ki imam rad preproste in naravne obrvi, nimam rada teh modnih muh, kjer si ženske dajo oblikovati obrvi po zadnji modi, raje imam, da človek ve kaj mu paše in ima nek svoj stil. Tako sama nosim bolj naravni videz. Že sam make up ne izstopa je bolj naraven in nežen, tako bi bilo zelo čudno, da bi bile moje obrvi sedaj močno namazane, ker enostavno ne bi pasalo k mojemu stilu.

Včasih pa vidim kakšno prekrasno punco, kjer je njen make up res briljanten in se ji še kako poda, nje pa si sploh ne predstavljam, da bi hodila po cesti tako naravna kot hodim jaz. Prav zato je vsak človek samo svoj in vsak nosi svojo podobo, smo pa si isti, ko izražamo čustva na podoben način, tako z očmi kot z obrvi in tako pokažemo iz dneva v dan svoj karakter. Sama sem nežna oseba in moje obrvi bodo težko ostro dvignjene navzgor, ker enostavno takšna nisem, nekatere ženske pa imajo tak pogled neprestano. Takšni smo in prav je da smo ralzični.

 …

Brizganje plastike je nova delovna zadolžitev mojega prijatelja

Po dolgem času sem se slišal s prijateljem sicer preko sms sporočil, ko mi je zaupal, da je dobil novo službo. Seveda sem mu poslal vprašanje kakšna pa je tvoja nova služba, odgovor, ki sem ga dobil pa je preprosto glasil brizganje plastike. Seveda sem mu takoj odpisal, da se morava dobiti, saj mi mora razložiti, kakšna je to delovna zadolžitev brizganje plastike. Brez večjih težav sva se dogovorila, da najprej počakam, da mine en teden, ko bo začel svojo novo službo, potem pa da se dobiva na pijači, ko mi bo zaupal kaj je to brizganje plastike in ali je to težka ali lahka služba.

Kot bi rekel keks je minil en teden in prejel sem klic prijatelja, da se dobiva na tej pijači. Odlično sem rekel, saj sem cel teden razmišljal kako izgleda služba kjer moraš brizgati plastiko. Od tega, da je zadolžen in da ima brizgalke preko katerih brizga plastiko, do tega da je zadolžen za vse bolj popularno 3D printanje.

In končno sva se srečala, da mi je lahko zaupal kakšen je proces brizganje plastike. In kaj sem ugotovil? Brizganje plastike je industrijski postopek, kjer za brizganje poskrbi velik brizgalni stroj, ki ima na eni strani surovo plastiko kot surovino na drugi strani pa kalup v katerega se brizga ta stopljena plastika. Velika umetnost samega dela brizganja plastike pa je priprava kalupa, za kar je odgovoren moj prijatelj.

Od tega da sem si predstavljal prijatelja, ki dejansko brizga plastiko, sem na koncu ugotovil, da je prijatelj odgovoren za komunikacijo s stranko takrat, ko je potrebno pripraviti kalup za brizganje plastike. Njegovo delo ni tako zahtevno je pa zelo pomembno za sam proces brizganja plastike. Če namreč on zafrkne določen kalup, potem ni nič ok. Pride do porabe sredstev in časa za porabo kalupa plus tega pa seveda pride do porabe plastike.  

Ko se moram naspati sem samo jaz in moj jogi

Velikokrat sem utrujena. Včasih nisem bila tako, sedaj pa pride obdobje, ko se vržem na jogi in dobesedno zaspim v minuti. Ne vem zakaj sem tako utrujena in česa mi primanjkuje. Že kar nekaj časa se opazujem in vem, da to ni normalno, da se uležem na jogi in takoj zaspim. Najbolj me bremeni to, da postanem utrujena okoli 15 ure. To mi nikakor ni všeč in že sem razmišljala, da bi si šla naredit ene preiskave, če je z menoj nekaj narobe. 

Ko moj mož vidi, da sem preveč utrujena, takrat mi vzame otroke in mi reče naj se naspim in takrat grem jaz na moj jogi in spim, kot ubita tudi tri cele ure. Res rabim to spanje, potem se spet počutim dobro, ampak človek pri teh letih ne more biti tako utrujen, če nima vzroka. Še dobro, da imam dobro posteljo in dober jogi, ki me popelje v spanje.

Saj ne vem kaj naj rečem, potem pa pride obdobje, ko imam toliko energije, da še ob23h nisem popolnoma nič zaspana. Kakor sem premišljevala, opažam, da ko imam psihično težke dneve v službi, takrat iščem samo jogi in sem utrujena. Ko pa so dnevi preprosti in nimam nič skrbi, takrat je naj lepše in imam polno energije. Ali me res tako daje, ali pa sem se naučila, da ko imam skrbi, mi je najlepše spati, ker sem to počela že kot otrok, da sem vedno, ko sem imela skrbi šla spat na svoj jogi in tako pozabila na skrbi. Prav spomnim se tega in mogoče, sem se tako navadila, da je najboljše pozabiti skrbi, če greš spat. V glavnem, ko sem utrujena pride v poštev samo jogi in nič drugega, tako se spočijem in potem spet lahko delam naprej, si naberem nove energije.

Suhe fige v kroglicah

Prijateljica je praznovala svoj rojstni dan in ker prihaja iz primorske je temu primerna tudi postrežba. Navajena se bila primorske hrane, pravzaprav jo obožujem, nisem pa še jedla suhe fige v kroglicah. Na mizi so bile čokoladne kroglice, jaz sem mislila, da so navadne rumove kroglice, ko pa sem ugriznila v njih, sem začutila suhe fige in orehe. Res sem bila presenečena nad njimi. 

Prosila sem prijateljico za recept, pa si poglejmo kako gre:

Za pripravo potrebujete suhe fige, kupite 1 paket, povprečno 10 celih orehov, 1 paket albert keksov, mleko ( 1 dl), sladkor ( 1 žlica), jedilno čokolado (10 dag), kokosovo moko, olje. To je vse, kar je potrebno.

Glejte le, a ne kupite slabe suhe fige in tudi na kvaliteto orehov bodite pozorni. 

Tako namočimo suhe fige v topli vodi, da se zmehčajo, jih vzamemo ven in odrežemo tisti zgornji pecelj, nato to figo potisnemo med dva orehova jedrca, med tem časom pa naredimo maso iz keksov, sladkorja in mleka in potem to maso damo okoli fig in orehov, da nastanejo kroglice. Te kroglice povaljamo v stopljeni čokoladi in na koncu jih povaljamo še v kokosovi moki. 

Preprosti recept, ki vam ne bo vzel veliko časa, sladica pa bo izgledala nekaj posebnega.

Zame so res nekaj posebnega in sedaj sem se že tako navadila, da ko pričakujem obiske, jim te kroglice vedno pripravim, kajti suhe fige in orehi znotraj kroglic naredijo tisto piko na i. 

Tako preprosti recept in tako dobro pecivo, seveda Primorci znajo uporabiti svoje zlate in zdrave pridelke, kot so suhe fige, da je jed še slajša. Prehrana na primorskem mi je res dobra, tako tudi sama spreminjam jedilnike v njihove in počasi postaja naša kuhinja primorska, nobeden pa se ne pritožuje nad tem, vsem je všeč. Tako so kakiji, suhe fige, olivno olje, granatno jabolko, že naša stalne jedi, brez katerih ne moremo več.