Zanimivo delo, ki ga ima klicni center za tehnično pomoč

Prijatelj je že dolga leta strokovnjak na področju tehnične pomoči, zato je nedavno sprejel ponudbo za delo za klicni center v večjem računalniškem podjetju. Odkar ga poznam, lahko rečem, da je zelo zgovoren in zelo rad pomaga in svetuje različnim ljudem. Tako, da sem mu delno tudi jaz svetovala, da zakaj ne bi poizkusil česa takega, ker vem, da mu pogosto kakšna delovna mesta niso bila najbolj všeč.

In tako je res dobil ponudbo, ki jo je poslal neki klicni center, sprejel povabilo na razgovor in po ponujeni ponudbi sprejel zaposlitev. Predhodno je opravljal delo nekega vzdrževanja, kjer ni bilo konca popravil, napak in težav. Zato se je pogosto pritoževal, kako mu nadure in neskončne zgodbe popravil niso všeč. Sedaj, ko je pa klicni center že nekaj mesecev njegov drugi dom oziroma delovno mesto, pa je videti vedno bolj vesel in sproščen.

Zadnjič sva se celo dobila na kavi in prav z navdušenjem mi je pripovedoval, kaj vse se mu dogaja. Od tega, da ima zelo zabaven kolektiv, da smeha ne manjka, in seveda do tega, da v resnici dobila prav zabavne klice, ko nekdo potrebuje pomoč in je celoten način, kako dela spremenil v pravo zabavo. Lahko bi rekla, da je klicni center ta trenutek najboljše, kar se mu je zgodilo v življenju. Najbolj uživa v tem, ko pomaga starejšim ljudem, ki so zelo nezahtevni in prav pozitivni, ter se jim nikamor ne mudi. Pravi, da kolikor mu je bilo zahtevnejše delo ljubše včasih, se ga je prav naveličal.

Sicer se mi pa zdi, da v vsakomer na različna obdobja odgovarjajo različne stvari. Različen tempo, različni interesi. Tudi sama sem včasih iskala večje izzive v življenju, sedaj mi je pa ljubše, da delam nekaj, kar že znam. Sicer kolikor se poznam, se bo tudi to kmalu spremenilo. Recimo, da imam obdobje, ko malce počivam. 

Tako, da sem prav vesela, da si bo moj prijatelj rahlo odpočil z delom, ki ga nudi klicni center, ki je očitno v njegovem primeru zelo zabavno.

Vdrte bradavice ima približno 10–20 % žensk

Vdrte bradavice v resnici niso tako zelo redek pojav, saj se z njim sooča približno 10 do 20 % žensk. Takšno stanje pa lahko doleti tudi moške. Zanimivo pa je to, da se takšnega pojava nekatere ženske sploh ne zavedajo, vse dokler ne rodijo. Vdrte bradavice praviloma niso moteč pojav, razen v primeru dojenja.

Sicer pa ločimo različne stopnje vdrtosti. Pri blagi obliki so bradavice večji del časa vdrte, kljub temu pa se ob skrčenju mišic tik pod kožo ob dotiku ali pa ob hladnem dražljaju izbočijo. V takšnem položaju nato lahko ostanejo kar nekaj časa.

 

Vmesna in najhujša stopnja vdrtih bradavic

Pri vmesni stopnji se vdrte bradavice zelo redko izbočijo. Tudi če se, se takoj povrnejo v prvotno vdrto stanje. Takšno stanje pa lahko povzroči kar nekaj težav pri dojenju. V najhujšem primeru pa se bradavice prav nikoli ne izbočijo. Dojenje posledično sploh ni mogoče. Prav tako so prisotne lahko tudi težave s higieno ter ponavljajočimi se vnetji.

Takšna težava pa se lahko kljub vsemu reši s krajšim kirurškim posegom, in sicer v lokalni anesteziji. Vidnih šivov ni, kolobar ter bradavica pa sta en teden ustrezno zaščitena z obližem. V tem času se odsvetuje opravljanje težjih fizičnih aktivnosti.

 

Huda stopnja vdrtosti lahko povzroča tudi funkcionalne težave

Dejstvo je, da vdrte bradavice niso tako nedolžna zadeva, kot je morda videti. Še posebej to velja, če gre za najhujšo obliko. Dobro je, da se zavedamo, da kirurški poseg dojenja ne bo olajšal. Velika verjetnost je, da ga bo celo otežil oziroma povsem onemogočil. Strokovnjaki zato priporočajo, če želite otroka po porodu dojiti, da s posegom počakate, dokler z dojenjem povsem ne zaključite.

Huda stopnja vdrtih bradavic pa prinaša tudi funkcionalne težave. V takšnem primeru pa je poseg smiseln tudi pred materinstvom. Dojenje namreč zaradi izrazite vdrtosti najverjetneje tudi sicer ne bo mogoče.

Kaj vse vam lahko omogoči hidrokolagen

Hidrokolagen oziroma hidrolizirani kolagen je odlično dopolnilo k zdravi ter uravnoteženi prehrani pa tudi k aktivnemu načinu življenja. Strokovnjaki ga za uporabo priporočajo nekje po 30. letu uporabe. Omogoča zdrav videz kože, las in nohtov. Prav tako pa je odličen za zdrave in trdne kosti, sklepe in zobe.

Z redno uporabo takšnega dopolnila ne nazadnje lahko izboljšate tudi delovanje črevesja, mišično maso in povečate hidracijo telesa.

Koža po uporabi ni več suha

V prvi vrsti hidrokolagen omogoča, da vaša koža ni več suha, izboljša torej njeno stanje. Njen pH se uravnovesi, zato postane prožna ter se veliko hitreje obnavlja. Anti age učinek je lahko opazen v relativno kratkem času. Tudi naše kosti, zobje in sklepi postanejo precej bolj močni.

Z jemanjem tovrstnega dodatka oziroma dopolnila se poveča tvorba lastnega kolagena, naše celice so na učinkovit način zaščitene pred oksidativnim stresom, izboljša se fizična utrujenost in izčrpanost. Pogosto se jemlje tudi za zdrav imunski sistem ter za hormonsko ravnovesje. Naše celice in tkiva se veliko hitreje regenerirajo.

Kako se hidrokolagen lahko jemlje

Vmeša se lahko v smuti, jogurt, sok ali pa v vodo. Priporočeni dnevni vnos je od 6 do 12 gramov na dan. Za vidnejše in kar se da najboljše rezultate pa je hidrokolagen potrebno jemati vsaj tri mesece, in to redno. 

Tovrstno prehransko dopolnilo je za jemanje povsem varno, lahko se uporablja tudi v kombinaciji z drugimi dopolnili pa tudi z zdravili. Kljub temu pa se je pred uporabo najbolje posvetovati s svojim osebnim zdravnikom. Priporočene dnevne količine ne smete prekoračiti. Dopolnilo pa se ne priporoča za jemanje tistim osebam, ki še niso dopolnile 15 let. Posledično je treba hidrokolagen treba shranjevati tam, kjer je nedosegljiv otrokom. Pomembno pa je poudariti še to, da izdelek nikakor ne pomeni nadomestilo za raznovrstno in uravnoteženo prehrano.

Od pisanja bloga na temo samoceljenje do povabila na predavanje

Nekaj časa nazaj sem začela pisati blog o duševnem zdravju. Prebrala sem veliko knjig na temo samoceljenje in kako si lahko sami pomagamo v težkih trenutkih. Pred leti sem se tudi udeležila nekaj predavanj, kjer so mi izkušeni zdravilci pomagali najti notraji mir. Svojemu telesu sem dopustila, da je samoceljenje lahko potekalo in to mi je povrnilo življenje in moč.

Odločila sem se, da bom o tem pisala in delila svojo izkušnjo, saj bi lahko še komu pomagalo. Spletno stran sem že imela, na njej sem imela številne rubrike, in sicer:

  • Vadbe
  • Recepte
  • Izdelke

Preko spletne trgovine sem prodajala eterična olja, katera lahko uporabimo ko poteka samoceljenje in mu tako omogočimo lažje delovanje. Ko sem objavila svoj prvi blog na to temo, sem še isti dan preko elektronske pošte dobila povabilo na predavanje. Kontaktirala me je oseba zadolžena za delavnice, kjer je samoceljenje glavna tematika.  

Povabili so me kot predavateljico in priznam, da sem bila kar živčna, ker nisem nikoli prej javno nastopala. Predavanje je bilo planirano že naslednji konec tedna in morala sem se nanj pripraviti. Kot že prej omenjeno, samoceljenje mi je bilo zaradi lastnih izkušenj zelo blizu, a sem si vseeno pripravila nekaj zapiskov. 

Na dan predavanja sem se v živo spoznala z osebo, ki me je povabila. Ugotovila sem, da jo poznam, saj smo bile skupaj na eni izmed številnih delavnic. Tako sem bila presenečena, ko sem jo zagledala, saj sem bila prepričana, da se ne bova več videli. Povedala mi je, da ji je samoceljenje resnično pomagalo in ji življenje obrnilo na glavo.

Začela je z organizacijo delavnic in seminarjev po celem svetu in s tem pomagala številnim ljudem. Rekla je, da ko je videla moj blog, me je takoj povabila na predavanje, saj je vedela kako je samoceljenje pomagalo tudi meni.

Igre na srečo so poznali že v času pred Kristusom

Igre na srečo vsekakor niso nekaj novega, saj so se v resnici odvijale že v času pred Kristusovim rojstvom. Že tedaj so bile vsakodnevni vir zabave in fluktuacije denarja, in to najrazličnejših slojev prebivalstva. In tam kjer se obračajo nekoliko večje vsote denarja, vsekakor slej ko prej budno oko države poskuša nekaj vode napeljati na svoj mlin. Prva, ki je skušala regulirati tovrstno dobičkarstvo, je bila renesančna beneška republika.

Igralništvo se je postopoma pričelo razvijati po vsem svetu. Tudi pri nas so igre na srečo postale pomemben segment turistične ponudbe. Zanimivo pa je predvsem dejstvo, da več kot 90 % odstotkov ljudi igralnic ne obiskuje samo zaradi želje po hitrem zaslužku, tem več si dejavnost izberejo tudi zaradi zabave v prostem času.

Igra človeka spremlja že od rojstva

Sicer pa igra na sploh vsakega človeka spremlja že od rojstva. Otroci skozi igre pridobivajo različna orodja, ki jih nato lahko postopoma vključujejo v svet odraslosti. Odrasli ljudje pa prav s pomočjo igre nadgrajujejo svoje vseživljenjsko učenje in se ob tem tudi sproščajo.

Še eno od zanimivih dejstev, je tudi to, da so igre na srečo od Kristusa dalje tabu tema. Vzbujajo namreč strahove in najrazličnejše predsodke. V igri so na primer zlasti cerkveni dostojanstveniki videli zapravljanje božjega časa, obenem pa tudi prisvajanje tujega denarja. Trdili so – nekateri to trdijo še danes –, da igre na srečo oddaljujejo človekovo pozornost od Boga.

Igra kot dejavnost j ljudem in živalim prirojena

Ljudem in živalim je igra na sploh kot dejavnost za zabavo, razvedrilo, ne nazadnje tudi za razgibavanje telesa in duha. Je torej ena od človekovih aktivnosti, pri kateri se zabava, sprošča pa tudi dokazuje družbeni status, veljavo ter ugled.

Igre na srečo torej spremljajo človeka od najstarejših časov pa do danes. Hazard je bil nekoč stvar kulture naroda. Bil je integrirani del vsakdana in ne nekaj okultnega. Ni torej spadal med sekundarne oblike sporazumevanja, temveč med primarne. 

Kožni rak in tri najpogostejše vrste

Kožni rak je poimenovanje za več vrst malignih kožnih tumorjev. Lahko rečemo, da gre za eno od najpogostejših obolenj na svetu. Je veliko bolj pogosta oblika raka, kot pa je na primer rak dojke, prostate ali pa rak debelega črevesa. Njegova pogostost iz leta v leto le narašča. Z njim se lahko sreča vsak peti Evropejec in prebivalec Združenih držav Amerike.

Lahko torej rečemo, da je kožni rak vrsta malignega kožnega tumorja. Njegova neugodna lastnost je ta, da ima neomejeno, prav tako tudi nenadzorovano rast. Obenem pa ima še sposobnost zasevanja po krvnih žilah ter mezgovnicah v oddaljene organe.

Tri najpogostejše vrste kožnega raka

Torej se kožni rak lahko pojavi v različnih vrstah. Tri najpogostejše vrste pa so bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom ter melanom. Vrste takšnega raka izvirajo iz različnih celic kože, obenem pa se razlikujejo tudi glede na nevarnost ter glede na samo pogostost.

Najpogostejši kožni rak je bazalnocelični karcinom. Njegov delež presega kar 80 odstotkov vseh vrst raka. Dobra novica pa je ta, da izredno redko zaseva, posledično je večinoma ozdravljiv. Najredkejši, a hkrati najnevarnejši kožni rak pa je zagotovo melanom. Ta vrsta kožnega raka ima namreč izjemno veliko sposobnost zasevanja. Posledično povzroči več kot 80 odstotkov smrti, ki so povezane s kožnim rakom.

Bazaliom se najpogosteje pojavi na obrazu

Balzaliom oziroma bazalnocelični karcinom je vrsta kožnega raka, ki se najpogosteje pojavlja na obrazu. Še posebej pogost je na ustnicah, vekah, ob nosu, na ušesih, licih. Takšen kožni rak najpogosteje lahko najdemo pri osebah, ki so starejše od šestdeset let.

Bazaliom je navzven videti kot svetleča bunčica, ki ima vidno razširjene krvne žilice. Je rožnate ali pa biserne barve, lahko je obarvan tudi rjavkasto. Sčasoma se na njem pojavi ranica, ki se le s težavo celi oziroma obnavlja.

Najpogostejši dejavnik okolja, ki je povezan s to obliko kožnega raka, je sonce.

Pa je prišel čas za žar in to za 1. maja

Dovolj ukrepov, dovolj mask in prepoved druženja, čas je za žar in da se poveselimo. Kako lepo je, ko lahko človek končno zadiha in ponovno povabi na žar svoje prijatelje in sorodnike. Ne vem, zakaj, ampak prav v veselje mi je, ko lahko povabim za 1. maja na piknik in tako se poveselimo skupaj.

Tokrat sem bil prepričan, da se ne bomo mogli družiti in da piknika ne bom mogel narediti, ker so bile še zaprte regije, potem pa se je vse skupaj na hitro sprostilo, tako sem tudi jaz na hitro organiziral piknik. Poklical sem vse svoje bližnje sorodnike in prijatelje in jih povabil na piknik. Seveda na piknik na prostem. Jaz vsako leto pripravim dober žar, katerih se vsi razveselijo in sedaj imam že kar nekaj izkušenj, da mi žar vedno uspe.

Letos bom naredil še več, pripravil bom presenečenje, da bo prišel možakar, ki zna igrati na harmoniko, da se bomo lahko poveselili in imeli lepo. Glasba je pri pikniku vedno dobrodošla, ker se tako ljudje bolj zabavo. 

To leto me ni skrbel žar, ker sem si vzel čas in sem vse lepo pripravil, tako da bom letos užival v peki. Tokrat bom presenetil svoje goste in ne bom pekel samo perutničk in čevapčičev, ampak še zelenjavo na žaru, ker vem, da to imajo ljudje radi. Vse več ljudi ne je mesa in ker ne vem, kako in kaj, kdo meso je in kdo ne, da ne bo kdo lačen, sem se odločil, da bom naredil tudi zelenjavni žar, tako bom presenetil tudi tiste, ki pričakujejo, da bo samo meso.

Uživam v druženju in tudi žar mi je v veselje pripraviti, rad imam, da pogostim ljudi in jih na ta način razveselim, vse preveč je skrbi in slabih dni, lahko si tudi privoščimo kakšen dan uživanja. 

Svetovalec dkom, moje novo delovno mesto?

Mami, kako je torej s tvojo prijavo na delovno mesto svetovalca dkom, ki si jo oddala prejšnji teden, me kar naenkrat vpraša moj sin. Priznati moram, da sem na prijavo za svetovalca dkom, že kar malo pozabila. Verjetno se razlog v tem skriva zaradi preobilice ostalih skrbi in dnevnih opravil, ki me bremenijo te dni. Da ne bo pomote, nisem človek, ki bi godrnjal in se smilil sam sebi. Preobilica dela po eni strani name deluje pozitivno. Občutek, ki me preplavi zvečer, ko se odpravim v posteljo in vem, da sem čez dan postorila ogromno, je prav prijeten. Verjetno se vam zdim malce nora, vendar resnično uživam v stresnih trenutkih. No, seveda ne prestresnih.

Sinovo vprašanje o prijavi na delovno mesto svetovalca dkom, me je malce presenetilo. Zakaj? Nisem si mislila, da si bo prav on, ki velja za velikega pozabljivca, zapomnil takšno informacijo. Prej bi si mislila, da si zapomni samo informacije, ki se njemu zdijo pomembne. Drži, da sem pred natanko sedmimi dnevi oddala prijavo za iskano delovno mesto svetovalec dkom, ki je bilo objavljeno na spletni strani na spletni državne revizijske komisije. V delu, ki ga trenutno opravljam že dolgo časa ne uživam, zato sem se odločila, da je čas za spremembe. Želim se preizkusiti v izzivu, ki se dotika številnih področij. Zavedam se, da moraš kot svetovalec dkom imeti ogromno znanja iz številnih področij, ki se med seboj prepletajo, vendar se preobilice dela ne bojim. Pripravljena sem poprijeti za kakršno koli delo in se soočiti še s tako težkimi izzivi.

Mogoče moja samozavest izvira prav iz dejstva, da sem se že v najstniških letih rada soočala z izzivi, pred katerimi so drugi rajši bežali. K temu pa ne smem pozabiti pripisati tudi podpore staršev, ki mi brezpogojno, ves čas stojijo ob strani. Rezultati o končni izbiri svetovalca dkom naj bi bili znani v desetih dneh. Še malo, pa bo jasno, kje bom službovala prihodnje mesece, leta. 

Kemoterapija je pustila hude posledice na mojem psihičnem zdravju

Nisem več mlad. Pri svojih 73 letih sem prestal že veliko in tudi kemoterapija je ena od teh stvari.

Pred pol leta sem začel zelo težko dihati. Ne vedno, ampak tako na trenutke. To je trajalo dober mesec, dokler me hčerka ni prisilila, da sem šel do zdravnika. Naredili so mi vse možne preiskave, hodil sem na različne preglede in kar slutil sem, da bo nekaj hudo narobe. Zdravnik me nato pokliče na pogovor in pove, da imam raka pljuč. Razloži, da je bolezen že tako napredovala, da operacija ni več mogoča, da pa bo kemoterapija mogoče še pomagala. Najprej sem se zelo prestrašil. Ko slišiš nekaj takega, tudi če slutiš, ne moreš biti pripravljen. Sicer nisem več mlad, pa vseeno, bi še živel nekaj let.

Zdravnik mi, da vse potrebne papirje, pove, da so sedaj papirji računalniško vneseni in da ne potrebujem s sabo nobenih posebnih dokumentov, razen zdravstvene izkaznice. Dobil sem datum za onkologijo in povedal mi je nekaj malega, kako kemoterapija izgleda in poteka. Zunaj me je čakala hčerka, ki je bila vidno sesuta, ko sem ji povedal.

Pol leta sem hodil na kemoterapijo. Izpadlo mi je še tisto malo las, kar sem jih imel. Najhuje pa je bilo počutje po končani terapiji. 3 dni po prejemu zdravil sem bil zelo slab. In to vsakih 14 dni. To se je poznalo tudi po koncu prejemanja zdravil na mojem psihičnem zdravju. Zdravnik pravi, da je kemoterapija delovala. Rakave celice so izginile in baje sem ozdravljen.

Vsako leto hodim na kontrolo. Sedaj mineva že četrto leto in zelo sem srečen, da še gledam to čudovito nebo. Vendar me spomin na tistega pol leta in počutje po prejemu zdravil, ne pusti ravnodušnega. Ta kemoterapija ni prav nič prijetna in upam, da se bolezen ne vrne. Ne vem, če bi se po 80 letu še odločil za tako vrsto zdravljenja.…

V gozdu smo našli majhno sovico, ki je bila poškodovana

Sprehajali smo se po gozdu in naenkrat kuža začne lajati na enem mestu. Takoj sem vedela, da nekaj vidi. Ko sem se približala, pa sem videla majhno sovico, ki je očitno padla iz gnezda. Seveda sem najprej pomislila, da jo moram pustiti, a nisem imela srca, ker sem se bala zanjo, da jo bo kdo poškodoval. Otroci so bili navdušeni, da smo našli sovo, kajti sove res skoraj nikoli nimaš priložnosti, da jo vidiš od blizu.

Ko smo jo prinesli domov, sem jo pazljivo pregledala, da sem videla, ali je mogoče poškodovana in nikjer ni bilo videti, da bi ji bilo kaj. Tako smo jo imeli v vrtni hišici, ker sem se odločila, da jo bomo hranili tako dolgo, da bo toliko zrasla, da bo poletela. To so res bili lepo dnevi. Imeli smo dosti dela z njo in uživali smo v tem. Najprej smo se mogli pozanimati, kako jo bomo hranili. Otroci so v deževnem dnevu nabirali deževnike, jaz pa sem kupovala zanjo meso.

Če smo ji hrano samo tako nastavili, nikoli ni nič pojedla, tako da smo jo hranili. Zelo lepo je jedla iz roke. Vsak dan je eden dobil priložnost, da jo je nahranil. Tako smo jo hranili kar nekaj časa, lahko rečem en mesec. Po enem mesecu pa se je že videlo, da bo poletela. Hkrati smo bili veseli zanjo, a tudi žalostni, ker smo vedeli, da ko jo bomo izpustili, je nikoli več ne bomo videli. Pa smo šli in jo odnesli na isto mesto, kjer smo jo našli. Tam smo jo dali na vejo enega drevesa in čakali, da je poletela. Zelo lepa izkušnja in te sovice se bomo vedno spominjali.…